-
1 ankläffen jdn.
-
2 belfern
v štektati (-kćem), lajati (-jem); (schelten) vikati (vičem) na koga, koriti koga -
3 anbelfern
v lajati (-jem) na koga; sie wird ihn schön - oborit će se na njega, lijepo će ga dočekati -
4 umbellen
См. также в других словарях:
lájati — am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spoznáti — znám dov. (á ȃ) 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalajati — nàlajati (se) svrš. <prez. jēm (se), pril. pr. āvši (se), prid. rad. nàlajao (se)> DEFINICIJA 1. (se) a. lajati do kraja, do mile volje (o psu) b. pren. napričati se, izrazgovarati se 2. (što na koga) oklevetati, izbaciti izmišljotinu,… … Hrvatski jezični portal
nadlajati — nàdlajati (koga) svrš. <prez. nàdlajēm, pril. pr. āvši, prid. trp. nàdlajān> DEFINICIJA razg. ekspr. u verbalnom duelu ili u dijalogu ostati pobjednik nad kim, nadgovoriti koga, sasuti više riječi od sugovornika (predodžba lajanja),… … Hrvatski jezični portal
nàlajati — (se) svrš. 〈prez. jēm (se), pril. pr. āvši (se), prid. rad. nàlajao (se)〉 1. {{001f}}(se) a. {{001f}}lajati do kraja, do mile volje (o psu) b. {{001f}}pren. napričati se, izrazgovarati se 2. {{001f}}(što na koga) oklevetati, izbaciti izmišljotinu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
olajati — òlajati (koga) svrš. <prez. òlajēm, pril. pr. āvši, prid. trp. òlajān> DEFINICIJA reći laž o kome, oblajati, oklevetati, ogovarati ETIMOLOGIJA o (b) + v. lajati … Hrvatski jezični portal
oblajati — òblajati (koga) svrš. <prez. òblajēm, pril. pr. āvši, prid. trp. òblajān> DEFINICIJA 1. v. olajati 2. pren. ogovarati ETIMOLOGIJA o (b) + v. lajati … Hrvatski jezični portal
izlájati — am dov. (ȃ) slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati: izlajal je nekaj psovk; izlajal je vse, kar mu je prišlo na misel izlájati se prenehati lajati: pes se je izlajal // v zvezi z na z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
